25. 9. 2020.

O GIZ ulavda e maškarutne školenge e tabletura thaj o ekipažo/e vastuša e treningoske vaš o maripe kontra i diskriminacia upral e Roma


E Germaniaki organizacia vaš maškarthemutno kooperacia GIZ khetane e amalipea Ternipe katar o Piroto, ulavda 20 tabletura e maškarutne školenge andi Srbija, kaj e sikljovne ka sićon ando ramo e treningunengo sar te maren pe kontra i diskriminacia upral e Roma. E treningura kao oven organizuime sar o kotor e kampanjako “Prindžar, na krisosar!” thaj o klidutno cilo si te i diskriminacia thaj e stereotipura oven ciknjarde, sar vakarel o Manualo e maškarutne školake sikljovnenge vaš o ciknjaripe e stereotipunengo e Romendar thaj o prindžaripe e prevenciake mehanizmosko kana si lav e diskriminaciatar. Akava Manualo kreirimo si khetane e Ministeriumosa vaš i edukacia, scienca/učo džanglipe thaj tehnologikano barjaripe.

Ukherimaske kaj si e sastimaski kriza savi kerda o viruso COVID -19, e treningura e sikljovnenge save organizuin o amalipe Ternipe thaj o GIZ, ka oven realizuime virtuelno, ka len o širdipe de katar 21.septembro thaj ka džan avutne 10 divesa. Palal akaja online edukacia, e škole ka si len o šajipe te labaren o ekipažo/ e vastuša an sakodivesutno školako prohgramo.

„E cilosa te ciknjardon e stereotipura thaj e prejudicie prekal e Roma maškar e maškarutne školake siljovne, akala aktivitetura save si o kotor e kampanjako „Prindžar, na krisosar!“ ka den o šajipe e čhavrenge te sićon maj but tar i romani populacia sar vi tar i diskriminacia, te ageja khidino džanglipe šaj te ulaven e pire jekheberšenge amalenca ando aktivno participacia ande školake parlamentura thaj averikane školake aktivitetura,“, akcentuisarda o Petar Antić, o menadžero e projektosko „Inkluzia e Romengi thaj aver marginalizuime grupengi andi Srbija“, e Gemaniake barjarimaske koopeaciako savo realizuil o GIZ.

Vov džipherda piro vakaripe e lavenca kaj akala aktivitetura ande škole si len ulavdo vastnipe, kana dikhas kaj i škola si jekh tar e maj importantne faktora, savo šaj te kerel o impakto upral e andralutne pozicie thaj e relacie e ternenge prekal e minoritetura. Goda sikada vi o rodipe „E relacie e forutnenge prekal i diskriminacia andi Srbija“, savo sas suportuimo de katar o GIZ ando ramo e Germaniake barjarimaske kooperaciako. Sar institucie save maj but šaj te den o kontributo te bi i diskriminacia ovela eliminišimi, e pučline džene dikhen e medie (84%), i familia (78%), i škola, o Governo thaj korokore pes - e forutnen(76%).

E škole ka den udžile akava ekipažo –po duj tabletura thaj e kanafonura/slušalice e sikljovnenge save ka dikhen o vebinaro thaj von ka labaren e vastuša ande online aktivitetura, virtuelne bešimata khetane e reprezentatorenca katar e nacionalne antidiskriminaciake institucie thaj e civilnone amalipaske organizacie. Mangel pe vi goda te e sikljovne labaren e tabletura sigo palal o treningo thaj andi aktivno participacia an i kampanja thaj o vazdipe e gođako kontra i diskriminacia upral e minoritetura po interneto.

„I škola ka mukhel e tabletura an vasta e sikljovnenge save ka sićon ando treningosko programo thaj von ka labaren akala tabletura vaš i edukacia, te anketirin aver sikljovnen phandlo e akaja temasa thaj te gatisaren e materijalura vaš e tribine thaj e butilina. Akava džanglipe savo ka khiden pe treningura, aštisarel pe lendar te ulaven e pire jekheberšenge amalipenca pe prezentacie thaj e bešimata save si o kotor e Sikljovnenge parlamentoske bućako, maj dur pe klasura e forutnenge edukaciako thaj an butilina. Pašal akava, e sikljovne ka labaren akava ekipažo vi te thon o materijalo pe google classroom thaj ando ramo e Forumosko vaš e terne“, vakarda o Siniša Kojić, direktoro e Maškarutne fah školako Kragujevac. Vov crda i sama pe goda kaj sasto đindo e sikljovnengo katar i romani populacia save džan an akaja škola si 105, thaj kaj akaja škola, dži kana realizuil e projektura sar kaj si akava, agituil te i ulavdi bući ovel kerdini e dukhavde grupenca. „Jekh tar e klidutne indikatora save sikaven kaj amen zorales lijam amen e akaja temasa si kaj barjol o đindo e sikljovnengo katar o romano khetanipe save lekhaven pes an i amari škola“, phenda o Siniša Kojić.

E vastuša ka oven dine e maškarutne školenge buvlal e Srbijate: E Ekonomikane –trejdoske školake ando Vranje, e Tehnikane školake ando Zrenjanino, e Školake vaš e berura, berengo keripe thaj hidrovazdipe ando Beogrado, e Gimnaziake Svetozar Marković ando Nišo, e Maškarutne fah školake ando Kragujevco, e Maškarutne mašinenege školake ando Novi Sad, e Thudeske školake Dr Obren Rajić ando Piroto, e Ekonomikane – trejdoske školake ando Požarevco, e Gimnaziake ando Kruševco thaj e Medicinake školake ando Zaječaro.